Izvidniki in vodnice (IV) so organizirani v vode, ločene po spolih, vodi pa v mešane čete. Vse ostale meje so v celoti mešane, delo pa poteka po metodi koedukacije.
Skavti v Sloveniji
Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je pri tem pomagal. Leta 1923 so ustanovili Župo skavtov, ki se je kasneje preimenovala v Dravsko skavtsko skupino in je bila vključena v jugoslovansko organizacijo. Prvi tabor so imeli v Kamniški Bistrici. V začetku druge svetovne vojne je organizacija prenehala z delovanjem.
Dogodivščine iz tega obdobja je v knjigi Skavt Peter hudomušno opisal Fran Milčinski: »Skavti so svoje vrste bratovščina, na daleč jih spoznaš po sivih klobukih s širokimi krajevci; ti so dobri za sonce, za dež in še za marsikaj. Čim bolj je klobuk zgnjavljen in zamazan, tem bolj je nanj ponosen skavt, kajti mu je prav klobuk najvidnejša priča silnega junaštva in nezaslišanih prigod. /…/ Poznal sem skavta, ki je imel za klobukom pripeto celotno zobovje rajnke stare mame; po- dedoval ga je bil, in ker ga še ni potreboval za v usta, ga je dal za klobuk.« Fran Milčinski: Skavt Peter
Po drugi svetovni vojni skavtska organizacija zaradi političnih razmer ni bila dovoljena. Slovenski skavti so delovali v zamejstvu (Italija, Avstrija) in izseljenstvu (Kanada, Argentina). Nekaj skavtov in gozdovnikov je skupaj ustanovilo ZTS (Zvezo tabornikov Slovenije), ki je bila bolj gozdovniška kot skavtska organizacija in je bila zavezana socialističnemu duhu, kot so pač dopuščale razmere, ter skušala ohranjati ljubezen do narave in prenašati to na mlajše generacije.
V 60-ih letih je skavtstvo poskušal oživeti Boris Kham.
S skavti se je l. 1984 seznanil tudi srednješolec Peter Lovšin in okoli sebe zbral nekaj mladih – tudi oni so poskušali živeti skavtstvo tako, kot so brali v knjigi Skavt (prevod knjige Scouting for Boys). Peter je obljubil pri goriških skavtih (v zamejstvu). Skupina skavtov se je zbirala v Ljubljani, sodelovati so začeli tudi z italijansko skavtsko organizacija AGESCI.
Organizacija je delovala v ilegali do 31. marca 1990, ko je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je štelo 70 članov. To je bila edina skavtska organizacija v takratni Jugoslaviji, ena prvih v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji.
Leta 1994 je s sprejetjem v Svetovno skavtsko organizacijo skavtska organizacija postala tudi Zveza tabornikov Slovenije.
V Sloveniji imamo 3 skavtske organizacije, ki skupaj štejejo približno 11.000 skavtinj in skavtov:
ZSKSS – Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
ZBOKSS – Zveza bratovščin odraslih skavtinj in skavtov
ZTS – Zveza tabornikov Slovenije
Sodelujemo tudi s skavtsko organizacijo v zamejstvu:
SZSO – Slovenska zamejska skavtska organizacija
ZNAK ZKSSS
Temeljni barvi sta temno modra in opečnato oranžna barva. Modra izhaja iz naše tradicije, oranžna pa izraža našo samobitnost, posebnost, slovenstvo in povezanost z naravo in stvarstvom. Barva kranjske lilije nam hkrati daje tudi navdih, da more tudi v težkih razmerah gorskega sveta zrasti prekrasen cvet. Redek in iskan in zato toliko bolj žlahten - prav tak, kot želimo skavti tudi biti.
Modra podlaga poudarja svobodo - svobodo božjih otrok in svobodo, ki jo le-ti ohranjajo z modrostjo, s sproščenostjo in predanostjo Gospodu (zaupanje in vera). Za obe obliki svobode imamo simbola: globino morja, mir in notranjo uravnoteženost ter sinje, prostrano nebo, kot ptice pod nebom. Svoboda za in ne od nečesa!
Na to podlago sta vtisnjena simbola za fante in dekleta (skavtinje in skavte), združene v eni organizaciji; na skupnih temeljih, vendar po naravi tako različni. Polnost in jasnost medsebojnega dopolnjevanja se pokaže šele v skupnem sobivanju in dopolnjevanju obeh spolov.
Bela deteljica izraža čistost, iskrenost in preprostost. Predstavlja ženske lastnosti in dekliški pol ZSKSS. Je tudi osnova znaka svetovne skavtske organizacije WAGGGS, katere član je tudi naše Združenje.
Oranžna kranjska lilija je izrisana trdo, klasično, s čimer predstavlja tradicijo, točnost, natančnost, pravila (moške lastnosti) in je simbol svetovne skavtske organizacije WOSM.
Magnetna igla kaže smeri neba, pravo smer. Magnetna igla v znaku ZSKSS kaže, kdo je naš Stvarnik.
Dve zvezdici, ki označujeta deset skavtskih zakonov, nas spominjata na svetovno gibanje in njegove korenine ter na vesoljnost človeka in njegovih vrednot, ki izhajajo iz Božje volje in njegove ljubezni do nas.